Saturday, July 20, 2013

Upor kot brand - Pismo Aljoši Bagoli

Verjetno ste v zadnjem mesecu zasledili reklame za pakete Itak, ki z estetiko protestov prikazujejo nekakšno vstajo mladih. Reklamna akcija je naletela na veliko neodobravanje kritične javnosti, kmalu pa se je na netu pojavila stran Plitak.si, ki parodira omenjeni način oglaševanja in zraven opozarja na nepravilnosti pri proizvodnji telefonov, kot tudi v oglaševalski industriji. Tako kot reklame Itak, je tudi stran Plitak.si naletela na mešane odzive, saj so jim nekateri očitali dvojno moralo in populizem. Pred kratkim je svoje stališče do teme v kolumni za Marketing Magazin razjasnil sam idejni vodja reklamne kampanje, kreativni direktor Pristopa Aljoša Bagola. Njegovo besedilo me je pustilo zelo zmedenega, saj pravi, da je bila ideja za to akcijo povsem progresivna in je želela spodbuditi angažiranost v oglaševanju. Osebno v zgodbi še vedno vidim precej lukenj, zato sem svoja vprašanja namenil kar Aljoši samemu. Ne z namenom, da prispevam k sporu Itak/Plitak, pač pa da poskušam odpreti dialog med navidez povsem nekompatibilnimi svetovi. V razgovor ste vabljeni vsi, ki imate kakšno misel na to temo. Žaljive in prostaške commente, ki ne prispevajo k vsebini debate pa bom brisal.

Toscanijev oglas za Benettonovo akcijo Unhate

.............

Aljoša, ne bi rad izpadel kot da te osebno napadam niti nočem izpasti kot zoprn levičarski kričač (čeprav tak na koncu vedno izpadem). Priznam, sem eden od tistih zadrtih nasprotnikov logike marketing sveta, ki se mu je obračal želodec ob zadnji reklamni akciji Itak, ter na ves glas širil anti-reklamno akcijo Plitak.si. Vsekakor pa nisem eden tistih, ki verjame, da oglaševalci ne bi smeli imeti političnega mnenja in se kritično opredeljevati do aktualnega dogajanja. Niti se nočem imeti za moralno neoporečnega razsodnika. Zato sem bil vesel tvoje kolumne v Marketing Magazinu, kjer si razodel svoj pogled na polemike okoli oglasa. Če je namen akcije mladim posredovati sporočilo, "da obračunajo z zgrešenimi pravili tega časa in si/nam postavijo svoja" in hkrati tudi vzpostaviti, da imajo oglaševalci dolžnost kritično osveščati družbo, sem nad idejo navdušen in jo bom prvi podprl. Moram pa priznati, da so mi po branju kolumne v glavi ostala številna vprašanja nepojasnjena. 

V času poteka akcije, ko gledamo Pristopove plakate s podobami mladih, ki preganjajo politike, poslovneže in sodnike, v medijih beremo o direktorju Pristopa Franciju Zavrlu, ki se pred finskimi preiskovalci zagovarja za pranje denarja v Luksemburgu. Beremo o njegovi vse jasnejši povezavi z ravnokar obsojenimi v korupcijski aferi Patria. Beremo, kako je Pristop vabil na slovesno postavitev spominske plošče četverici JBTZ, kjer sta se Janša in direktor Zavrl veselo kitila z zaslugami in častmi. Ali ni Janša osrednji lik, takorekoč predstavnik vsega, proti čemur naj bi se (in so tudi dejansko se) mladi upirali? Pristop vsekakor ima finančno in medijsko moč "spremeniti pravila igre". Je velik igralec na slovenskem medijsko/političnem prizorišču. Vendar to moč v vlogi lobija vedno znova izrablja za varovanje hrbtov političnih in gospodarskih zaveznikov, v zadnjem desetletju pa je bil pogosto vpleten v zgodbe o spornih političnih kadrovanjih in menedžerskih prevzemih. Popravi me če se motim, ampak težko bi ocenil Pristop kot podjetje, ki dviga raven etičnosti v našem poslovno/političnem prostoru. Vem, da z dejavnostjo direktorjev verjetno nimaš nobene povezave, zato nočem teh odgovornosti metati nate, niti kritizirati poslovnega uspeha in kreativne vsebine vašega dela, me pa zanima, kako se do vodstva opredeljuješ? Kakšno je tvoje mnenje o zavezništvu Janša-Zavrl? Ali se ti ne zdi naivno pričakovati, da bo kritična javnost ob vsem kar ve o Zavrlu, brez pripomb sprejela revolucionarne slogane reklamne akcije Itak? Ali ne spada med tiste, ki bi v tvoji reklami moral pred mladimi bežati? 

Protestniki znamo biti arogantni, netolerantni in dvolični, se strinjam. In nekateri smo si morda res jemali preveč zaslug (za kaj že?), ter v lokalih puščali drage kozarce vina. Nekateri pa so bili tudi tepeni, bili poškropljeni s solzivcem ali vodnim topom, dobili neuprvičene globe, in nenazadnje sedeli v zaporu več kot mesec dni. Pogovarjal sem se z zaporniki in zraven so bili številni mladi. Tisti, ki jim je paket Itak namenjen. Vemo, kdo jim je vzel njihov čas in da ga ne bodo nikoli dobili nazaj, čeprav so se zanj borili. Ne storiti napake, da si zaradi oporečnosti nekaterih protestnikov dovoliš podcenjevati iskrene namene in trud večine. Če imaš resnično željo pomagati pri spremembi pravil igre v družbi, sprejmi njihovo kritiko in poskušaj razumeti njihovo razočaranje, ko so videli, da se je več mesecev njihovih naporov spremenilo v reklamo za mobilne telefone. Dali so ti ikonografijo za medijsko kampanijo, daj jim v zameno vsaj dolžno spoštovanje.

Kot že rečeno, vem da se ne ukvarjaš s poslovanjem Pristopa, pač pa z vsebino. In tudi tukaj bom izrazil nekaj dvomov. Svoje delo primerjaš z delom slovitega Oliverja Toscanija, ki je s kontroverznimi Benettonovimi reklamami opozarjal na razne krivice in pereče družbene probleme. Medtem lahko za družinsko podjetje Benetton rečemo, da so dejansko poskušali "spremeniti pravila igre" in se šli humano korporacijo (imidž, ki je s številnimi aferami in nečednostmi v Patagoniji in Dhaki kasneje zbledel), bi o proizvajalcih mobilnih naprav prej lahko rekli, da so vzrok za številne krivice po svetu. Super bi bilo, če bi Oliver Toscani (ali pa Aljoša Bagola) naredil oglas, ki opozarja na neetično proizvodnjo naših aparatur v tretjem svetu. Kako kruto ogledalo bi nam lahko postavil! To bi bil velik game-changer! Uporabniki, proizvajalci in oglaševalci, vsi se igramo to igro sprenevedanja. Ampak vsi se hočemo v ogledalu videti kot moralno neoporečne upornike proti sistemu. Ko nas nekdo na to opozori (v tem primeru so nas opozorili ustvarjalci strani plitak.si) pa jih označimo za "ozaveščene" grafične oblikovalce. Ja, ozaveščene v narekovaju. Češ da nekaj moralizirajo, sami pa niso nič boljši. Kar je vedno zelo priročen izgovor za ohranjanje statusa quo, česar pa, kot si sam rekel, nočeš. Tukaj me zanima, ali se mora po tvojem mnenju oglaševalec opredeliti do etičnosti proizvoda, ki ga oglašuje? 

Dovoli mi še malo lastnega filozofiranja. Ali ni dejstvo, da se tako naši odnosi kot tudi prepričanja spreminjajo v potrošniško komoditeto, pravzaprav največji razlog, da se mladi nismo sposobni resnično mobilizirati in vzpostaviti svojih pravil? Takoj, ko se hočemo upreti, pride korporacija in reče: "A, vidim da si uporniški tip! Imamo ravno pravi proizvod zate!" Generacija za generacijo upornikov se spreminja v potrošnike, dokler upor sam ne postane nič več kot artikel. Tako se naša prepričanja slej kot prej odražajo zgolj še v imidžu, ne pa skozi dejanja ali način življenja. Ali lahko Che Guevarra na majici tekmuje z dejanji resničnega Cheja? 

Morda sem popolnoma zgrešil smisel akcije in se osredotočam na napačne stvari. Morda tvoji oglasi nočejo govoriti o teh temah. Ampak če sprememba pravil po tvoje pomeni, da se oglaševalci sedaj smejo/morajo kritično opredeliti do dogajanja v svetu, do česa se potem Itak reklame pravzaprav opredeljujejo? Toscani je bil glede tega zelo konkreten.


................


Predolgo te že morim. Glej, čisto preprost zaključek: Po mojem skromnem mnenju je bila estetika reklamne akcije Itak precej neposrečena. Verjamem, da si si jo takšno zamislil z najboljšimi nameni, toda ne moreš enostavno zamahniti z roko nad tem, da je užalila velik del publike, ki jim je bila namenjena. Če pa že ni bila namenjena spremembam željnemu delu javnosti, ima ta vsaj pravico počutiti se oropano. In ima pravico opozarjati na njene pomanjklivosti. O uspehu akcije pa na koncu ne bodo odločali oni. Odločal bo denar. Koliko je prodanih telefonov. Ali je to res sprememba pravil igre? 

Verjamem v to, da so v oglaševanju ljudje, ki si želijo sprememb in so sposobni marsikaj storiti. Imate ogromno moč, ne le finančno, ampak tudi opinion-makersko. 
Uporabi svoj vojs. ...tega ti dam zastonj ;)

Tvoj,

N'toko

21 comments:

  1. se v večji meri kar strinjam. razen s tistim delom o awereness kampanjah, ampak to je stvar pozicije, na kateri se nahajaš v družbi.

    edino, kar me je res zmotilo, je ton, v katerem je pismo napisano. zdi se mi, da je preveč opravičilen, kar je povsem nepotrebno. mladi imamo mnenje, mladi imamo vojs, s katerim to mnenje posredujemo in za to se nam absolutno ni potrebno opravičevati. še posebej, ko gre za politično ravnanje oz. komentiranje slednjega. še posebej pa ne rabimo imeti takšnega pristopa do opinion-makerjev, za katerimi se ipak skrivajo hudi lobiji. na koncu dneva so aljoše bagole tega sveta del marketinga, marketing pa je stvar denarja. in vsi mi vemo, kaj se po večini zgodi, ko gre za denar.

    ReplyDelete
  2. hecno, res! vse to zgražanje nad zelo povprečno oglaševalsko kampanijo, pisemce aljoši pa še posebej.

    kaj ni jasno?!

    kot je (v sistemu, katerega kolesce smo) naloga direktorja, da lastnini, preprodaja in na druge kreativne načine uničuje skupno ustvarjeno premoženje, naloga policaja, da maha s pendrekom in lisiči, ter naloga fajmoštra, da grmi nad razpadom vrednot in zraven zlorablja otročičke, tako je naloga piara in oglaševanja, da nam prodajata pralne praške, avtomobile in telefone, pa še vso ideološko kramo (lajfstajl), ki sodi zraven. to, da je aljoša na dan privlekel "vseslovensko" "ljudsko" "vstajo"™ sodi v opis njegovega dela in nalog. če je ne bi, bi bilo z njim nekaj narobe, oziroma bi to namesto njega storil nekdo drug. če se ima aljoša ob tem sam pri sebi za kaj drugega kot za prodajalca praškov, avtov, telefonov in lajfstajla, je to njegov problem, ampak če jih ne bo prodal dovolj, bo odpuščen. če imamo aljošo za nekaj več mi, potem je to naš problem!

    ko se zgražamo nad "zlorabo" protestov v oglaševalske namene, smo zelo naivni. obnašamo se, kot da je oglaševanje v kapitalizmu nekaj človeku prijaznega, nekaj, česar skrbno izdelana pravila in vrednote so bili ravnokar grobo poteptani. ko pišemo moralistična pisemca aljoši, trkamo na neprava vrata, oziroma smo naivni na kvadrat.

    pustimo pri miru pisuna. če imamo probleme s kapitalizmom, ga začnimo odpravljati. naslov za to pa je drugje.

    mislim, da bi se bilo potrebno vprašati, kaj je bilo narobe pri "vseslovenski" "ljudski" "vstaji"™, da je vse kar je od nje ostalo zgolj zelo popvrečna prodajna akcija za kitajske gadgete.

    ReplyDelete
  3. Jabolko ne pade daleč od drevesa. In Aljoša Bagola je otrok Pristopa in njenega prvega človeka. Zato njegovo sprenevedanje v Marketing Magazinu morda pali samo še, ko si fant prebira svoj umotvor zjutraj na WC školjki, preden jo odžvižga na delo v svojo lobistično agencijo. Morda nekoliko insajdersko vem, da so njegove metode delovanja zelo blizu tem, ki jih propagira njegov šef. Vsaj letos na oglaševalskem festivalu, kjer si je fant prek trupel po desetih letih neuspešnega naskakovanja kreativnega prestola, prestol to vendarle "kupil." Pa kaj če je moral igrati tudi malo umazano. Nekaj se je pa v teh desetih letih vendarle naučil na Pristopu :) Nekako se nam je smilil, ker smo slutili, da njegovo podjetje čakajo v prihajajočih sezonah težka leta in polaganje računov in smo si rekli...Ah. Saj je država že tako šla v cvet in če ti bo to pomagalo preživeti, pa naj bo. Vem. Sila oportuno in grdo. O njegovi kreativnosti in primerjavi s Toscanijem nebi zgubljal besed. To lahko stori samo neverjetno ošaben in nesamokritičen človek, brez kakršnegakoli dojemanja stvarnosti. In nekako tak je tudi njegov zapis v MM-u. Ko danes poslušaš razne Bavčarje in Šrote kako vehementno zatrjujejo, da so nedolžni, počasi spoznaš, da ti ljudje dejansko mislijo, da niso nič krivi. Njihov pogled in dojemanje realneosti je močno izkrivljen,. Njihova samopodoba popolnoma zgrešena. In verjetno temu, da so nedolžni iskreno verjamejo. Drugače si njihovih samozavestnih odgovorov in podobe ne znam interpretirati. Nekaj podobnega je tudi s tem jabolkom ala Bagola. Verjetno si je všeč. In verjetno si je celo preveč všeč. Kaj kreativnega, pa je temu kreativcu v zadnjem destletju uspelo narediti? Se spomniš kakšnega res kreativnega oglasa. Akcije, ki te je prevzela, pa čeprav je to le gnili marketing? Ker marketing, oglaševanje, zna biti še kako sprijeno kreativno. Ne da bi lahko potegnil iz spomina. Ne vem, če me je kaj v zadnjem destletju zares prevzelo. In ta kreativec Bagola, je v tem desetletju jahal po vseh državnih podjetjih z veliko šuški. In kaj je ustvaril? Je znal bit zvit in prodat lastno mater? Je prodal plitki paket zvito manipulativno mladim....Hm. Ja pajade :) Celo tistim, ki jih je direktno naslovil, mu tega ni uspelo. Komu torej?. Svojim šefom? Predsedniku uprave? Ker ti kreativni fantje so desetletja vglavnem prodajali nadzornim svetom, upravam in seveda ne njihovim ciljnim skupinam. Koliko je uspešen ta strašni brend Itak v zadnjih letih? Kje je bil Mobitel pred leti in kje je danes? Kako dojemamo to blagovno znamko? Toliko o tranzicijskih kreativcih. Lady, POPIN, Story, Nova in pojavljanje v družabnih kronikah v razvlečeni majčki je skrajni domet kreativcev ala Bagola. Pa še tole. Pred več kot desetimi leti, je bil tole GUINNESOV oglas, ki se mi zdi še danes neznosno profetski. (Saj veš. Nekdo je dejal da so oglasi danes nekaj podobnega, kot so bila naročila v času renesanse, kjer so pomembne družine naročale slikarije in umetniška dela, kot nekakšne odpustke za vse svinjarije, ki so jih počele...) To pomembni brendi počno še danes. In to je res sprijeno ampak neverjetno kreativno.) Torej vrnimo se v čas pred 15 leti...

    http://www.youtube.com/watch?v=aV1GeZA_fS8

    ReplyDelete
    Replies
    1. :) sploh ne rabim komentirat. You said it all.

      Delete
  4. Respect, #359, točno to je point, ki ga je pisec tega pisma zgrešil. Popolnoma napačno je apelirati na moralno vest oglaševalskih agencij, ker imajo velik vpliv in se zato naj vendar, ali bodo na strani teme ali svetlobe. Oglaševalske agencije so same po sebi sprevržen produkt nekih ekonomsko-socialnih razmerij, v katerih je fetišizacija objektov skozi ustvarjanje umetne potrebe edina možna pot naprej.In če ta pot pomeni zagrabiti trenutke neke kolektivne avtonomije v samodejni formaciji političnega prostora, je to pač njihovo poslanstvo. Zato je zgrešeno trkati na vest nekega Bagole v tem "ozaveščeno" apologetičnem tonu. Bagola nima s tem nič. Pristop pa tudi ne. Moralni imperativ mora ostati privezan za kandelaber pred agencijskimi vrati. In to je sistemski problem.

    ReplyDelete
  5. This comment has been removed by the author.

    ReplyDelete
  6. Vsi trije imate dober point, N'toko, 359 in Simona!
    Vse skupaj v bistvu spominja na basen o škorpijonu in žabi. Seveda se s škorpijonom ne moreš zmenit, da te ne bo pičil ...

    Ampak saj ne gre za to, da bi bilo treba popravljati po naravi 'sprideno dušo' oglaševanja - mislim, da tudi N'toko ne govori o tem. Mislim, da je z nagovorom naredil natanko to, kar omenjata tudi vidva: prav lepo je nastavil ogledalce oglaševalski mašineriji, pristopu in Bagoli, ki seveda ne morejo širiti idej vstaje, brez da bi jo neokusno izkoristili za prodajo produkta, ki nima veze z njo (pa pustimo tudi 'sprideno dušo Pristopa' ...).

    Je pa ogledalo nastavil zgledno vključujoče - torej brez kategoričnega zavračanja, kar je, vsaj po mojem, taktika, ki jo bomo morali kot družba čim prej osvojiti, če bomo zares želeli, da končno pride do pozitivnih sprememb za vse.




    ReplyDelete
  7. Hvala ti, ker se oglašaš in pariraš komarcem, medtem ko drugi pasivno čakamo in opazujemo. Brez skrbi, upor traja...
    Me je pa tale diskurz spomnil na legendarnega Hicksa in njegovo reč z marketingarji :) http://www.youtube.com/watch?v=WVZo1Jjfshw
    Potrošništvo je poneumljanje in marketing zvest pudelj (častne izjeme izvzete)

    ReplyDelete
  8. Priznati moram, da sprva nisem razumel oglasa za Itak. Mogoče tudi zato, ker ne spadam v nagovorjeno starostno skupino potrošnikov, mogoče pa tudi zaradi rahlo trapastega scenarija oglasa. Birokrati in sodniki v gozdu bežijo pred kordonom interventne policije, horda mladih pa medtem z zastavo zasede nebotičnik. V ozadju ranjen glas toži Blame it on my ADD (attention deficit disorder oz. bajeslovna bolezen, zaradi katere v ZDA že skoraj vsak drugi otrok cepa Ritalin). Po branju Bagoline kolumne in N'tokotovega pisma mi je sporočilo reklame malo bolj jasno: dogajajo se oz. dogajale naj bi se družbene spremembe, mi pa se na kaj takega enostavno ne moremo več skoncentrirati in gremo raje zamenjat paket na Mobitel.

    Zanimivo je, da v praznični vročici nihče ni opazil zlorabe vstajniškega gibanja že ob Simobilovem novoletnem oglasu Ustvarjamo boljši svet (http://www.youtube.com/watch?v=bk9OR0qtVZc). Simobilov oglas je sestavljen okrog dveh vzporednih realnosti. V prvem scenariju fant med zapenjanjem srajce in z obrnjenim hrbtom sporoči dekletu, da še nista za resno zvezo, temu pa sledi boj protestnikov s policijo na barikadah (leti celo molotovka!), nervozno prekladanje telefonov na ušesu borznega posrednika, dotik dlani skozi steklo, stoječi aplavz nekakšnemu mračnemu politiku na zborovanju, ki ne kaže nič dobrega, za finale pa dekle še zalije avto.
    V alternativni realnosti fant zašepeče punci, da jo ljubi in bo večno z njo, nato pa isti protagonisti navijajo na tekmi, imajo piknik z družino, prejmejo stoječe ovacije po violinskem koncertu in čofotajo s psom na morju. Sledi slogan Ustvarjamo boljši svet in napis srečnejše -> Najsrečnejše 2013.

    Tudi ta oglas mi je bil do danes v kontekstu tistega zimskega in zdaj že mrtvega vstajniškega obdobja rahlo nedoumljiv, zdaj pa ga razumem tako dobesedno, kot je bil zamišljen. Če bom zamenjal svojega operaterja, sledijo revolucije in fašizem, če mu ostanem zvest, se bosta cedila med in mleko.

    Gre pravzaprav za ljubezen med potrošnikom in njegovim operaterjem. Mobitel je željan ljubezni mladih z ADDjem:

    SAIL!
    This is how I show my love.
    I made it in my mind because
    I blame it on my ADD baby.


    Tudi Simobil dojema vso kompleksnost dvosmernega ljubezenskega odnosa s potrošnikom:

    What is love but the strangest of feelings?
    A sin you swallow for the rest of your life?
    You’ve been looking for someone to believe in
    To love you, until your eyes run dry

    Sam nekega posebnega novega časa oglaševanja v vsem skupaj ne vidim, novo in pozitivno mi je le to poudarjanje ljubezni med fizičnimi in pravnimi osebami z ADD-jem. Bagolin oglas je namreč sam en velik ADD, nič boljši pa ni niti Simobil, ki svoje plakate opremi z nikomer drugim kot prav z Bagolo - http://www.simobil.si/bin?bin.svc=obj&bin.id=08117EC9-93F0-86BE-2BDB-FAF6146C03C5 Itak.

    ReplyDelete
  9. Ma jaz pa pravim,,,ubogi vsi, ki sploh gledate reklame, kaj šele da bi na podlagi njih pod milim bogom kaj kupili in podobno....žal, to počno samo "ovce", katere vzagaja ta GNIL slovenski extremno retardiran sistem z vso sivo emineneco v ozadju, ki vleče niti na vse strani, seveda zgolj in samo v svoj prid...na račun seveda ogromnih MODRIH KUVERT, pod mizo. Skratka, če bi bilo po moje, vsi, ki se ukvarjajo z NATEGOVANJEM FOLKA NA SUHO ( BERI REKLAME), PROPADEJO v miljoninki sekunde.

    ReplyDelete
  10. Sploh ne gre za reklame...To kaj počnejo ljudje, a so snežilke, pesniki, vrtnarji, prodajalci, vse to je popolnoma nebistveno. "Everybody is an Artist". Gre samo za odnos do dela, sveta sebe itd... In so stvari ki so nemoralne, neetične, in vredne obsojanja in so stvari, ki so pokvarjene in nevredne človeka. Samo zato gre. In če Imaš na eni strani danes v sloveniji tole http://www.finance.si/8332341/Pristop-o-zaposlitvi-Giacomellija-v-NLB-Nismo-kadrovska-agencija in nekoga, (V tem primeru Bagolo), ki v imenu teh ljudi potem producira neke medijske vsebine, ki imajo tako ali drugače vpliv in so javne, potem je danes skrajni čas, da se jim reče NE. Sila preprosto. Borimo se za zavestnega, odgovornega posameznika.

    ReplyDelete
  11. This comment has been removed by the author.

    ReplyDelete
  12. @#357 - :-) ...

    @n'toko - http://aljosabagola.blogspot.com/2013/07/upornografija-odprti-odgovori-ntoku.html ?

    ReplyDelete
  13. Obstaja še en pogled na "protestniški" Itak, ki v NTokovem untergrunt taboru, ker ni plod avtomatskega antikapitalističnega refleksa, verjetno velja za mejnstrim Bagolaškega ...
    In sicer, a ni ČUDOVITO, da se je nacionalni ponudnik mobilne infoinfrastrukture in ena najbogatejših tvrdk v državi postavil na stran protestniških akcij? Da akcija Itak ni (... vnesi ustrezno teorijo izkoriščanja in prevar kapitalistične mašinerije ...), ampak se je s svojo močjo ipak postavila na stran Upora. S konkretnim fokusom na skupnega sovražnika državljanov in zdravega gospodarstva: v spotu preganjano, nesposobno in skorumpirano Sodstvo, tj. agente Pravice.
    Jaz bi spotu Itak očital salonsko kompromisarstvo ter obupno vizualno in konceptualno klišejskost, nikakor pa ne angažmaja. Ni bil Upor mišljen kot odprta platforma ali so z sistemom lahko resnično nezadovoljni samo denarno ogroženi?
    Sicer pa je korespondenca tudi luštkan primer narcizma majhnih razlik, v enačbo Upor vs/& Itak stiskat J in Z je pa že malo butnskalaško. Upam, da zaradi zaključnih misli ne bom izbrisan.
    hvala in lep pozdrav

    ReplyDelete
  14. "milice, milice, što si mi ti naivna..."

    @kolja: lepota kapitalzma je ravno v tem, kako umetelno zna v vsakem trenutku uporabiti orožje sovražnika za svoje lastne cilje. t.i. realni socializem se je leta mučil, da bi zatrl kritično misel, izmišljal si je gulage in gole otoke, pa mu ni uspevalo. kapitalizem ti pa reče: stari, govori kar češ! da ti svobodo govora in svobodne volitve, potem pa lepo fura dalje po svoje. to je tisto kar je zares ČUDOVITO. ;) perfektni stroj!

    in ja, s sistemom so, kadar ni ravno ivan na oblasti. nezadovoljni samo tisti. ki nimajo za jest. žalostno dejstvo.

    ReplyDelete
  15. I tebi sine #359, sicer pa imaš prav, stroj odlično funcionira, saj glavni igralci v razvoju in v borbi s konkurenco višajo kriterije, s katerimi izbirajo najprimernejše in najsposobnejše (so)delavce, tj. najbistrejše, malo jače glave: beseda kapital izhaja iz besede capit-glava. Zakaj pa se ti ne igraš igre kapitalizem? Iz mojega "naivnega" zornega kota, se mi zdi apriori sovražiti kapitalizem podobno kot sovražiti vez med kisikom in vodikom zato, ker si nekdo ni zmožen urediti dostopa do vira vode. In ja, poanta mojega prvega posta je ravno v kritiki sovraštva, konkretno ihtavega sovraštva do avtorja akcije Itak (v bistvu pa soborca), njegove krovne tvrdke (komunikacijski know how) in naročnika akcije, torej ponudnika hitech storitve, ki človeku LAJŠA vsakdanjik.

    Verjamem, da v samem bistvu akcija ni nastala tako, kot si to radi steoretizirate antikapi zarotniki, temveč mislim, da je AB iskreno želel dodati svojih pet centov k protestom proti gnilobi državnega aparata, v tem primeru sodne veje oblasti. Je res tako grozno, da se je "kapitalizem" postavil na stran Upora, se mu priključil v akciji? Ker jebiga, tudi "kapitalizem" so ljudje, ki jih gniloba države, ki ji plačujejo debele davke, lahko teži enako kot tiste, ki so daleč od obilnejših finančnih virov, ali pa so jim debele nemoralne glave celo speljale vire preživetja.

    Na kakšen način je bila akcija Itak splejana je stvar debate, ampak nabijat ABja na kol, je infantilno. Zakaj vas, ki "dihate" vstajništvo Bagolova angažiranost in upodobitev Upora ni uspela vsaj malo razveseliti, ampak big time razbesneti? Ker ima lepšo žensko in več keša? Dont hate the player, hate the Game ...

    ReplyDelete
  16. @kolja: kapitalzma apriori ne sovražim. pravzaprav ima moje srce in ko bo šel k hudiču bom prvi jokal. socializem je moja racionalna, egoistična izbira in mislim, da bi motal biti izbira vsakogar, ki se ni rodil kot windsor ali pa z močno nagnjenostjo k gemblanju.

    ps - s kom hodi ab?

    ReplyDelete
  17. This comment has been removed by the author.

    ReplyDelete
  18. Kapitalizem bo šel k vragu takrat, ko bo šlo k vragu vse skupaj, torej gre zadnji. Ker, da parafraziram gostitelja, kapitalizem ne obstaja ali drugače, tudi socializem je le planska različica kapitalizma.

    V glavnem, zaslepljeni z mržnjo proti "kapitalizmu" ste spregledali, da je upor kot delček negativnega določil Simobil z Luno, na polno pa je na vašo stran, s konkretnim mesiđem (sodstvo največja rak rana sistema) in s pozitivnim, herojskim orisom, stopil Mobitel z Bagolo. Vi pa ste ga v zahvalo (pričakovano) grdo spljuvali. Jebiga, cena za naivnost.

    AB hodi z zelo lepo svetlolaso igralko, ki mu bo kmalu rodila dete, zato zna biti ta korespondenca z NTokom celo njegovo simbolično poslavljanje od mladostniškega idealizma in uporniškega avanturizma, ter vstop v svet varnosti, zasebnosti in udobja ...

    ReplyDelete
  19. Ne bi rekla, da bi se se oglašu folk , k je v dejanski stiski in reku ej to me je pa prizadel....pa ša takrat bi bla to neka osebna frustracija k bi jo tko priročno zrcalu na oglas v katerem bi vidu tisto kar bi želel vidt. vedno neki n toko čist sm intelektalc modeli k v lajfu niso občutl kva pomen bit zares na dnu in lačen in nekreativen in brez prijateljev in brez karizme.Kako lahko tak človek tok zavzeto wannabe v imenu množice govori... wtf? Gospodič Bagola je pač kreativen ustvarjalen in gre mu in hvala bogu da je uspešen,gospodič N Toko je pa tut kreativen in ustvarjalen sam bo bo mel pa te tri nastope na leto in zaradi preobčutljivosti zbolel na živcih.(upam da ne) Mal bl na easy si ga vzemte, naprej je treba it s cajtom in narava ma že po seb svoja pravila in eno je da močnejši preživijo. Tega noben ne more spremenit... če vam je že tok do nekih pravic pa pejte prostovolno po ulcah hodt pa probat ugotovit kdo spolno zlorablja svoje otroke, jih pretepa ,ponižuje pa naredte vstajo proti tem kriminalcem ki vzgajajo nesposobne zagrenjene ljudi, ki posledično drucga ne znajo k sedet doma pa reklame gledat v katerih njihovi otroci ponavadi ne skačejo happy po travnikih ker so preveč zakompleksani in si za štirimi stenami režejo žile ....ne pa enga drkat k je ustvarjalen.Kje jst žvim... A pol sm jst ful bedna in nerazgledana če mi je oglas itak ful kul , n toka pa ne morm poslušat k mi je čist nadležn njegov vokal in dramatiziranje? Ne bi se rada oddaljila od bistva sam res je žalostno kako so ljudje ovce ene ,k sam čakajo, da jih nekdo vodiii... Samo duhovno reven in brez domišljije človek lahko dojame ta oglas kot žaljiv, teh pa ITAK ne primanjkuje!

    ReplyDelete
  20. @Kolja
    "Verjamem, da v samem bistvu akcija ni nastala tako, kot si to radi steoretizirate antikapi zarotniki, temveč mislim, da je AB iskreno želel dodati svojih pet centov k protestom proti gnilobi državnega aparata, v tem primeru sodne veje oblasti. Je res tako grozno, da se je "kapitalizem" postavil na stran Upora, se mu priključil v akciji?"

    --

    wtf? Mobitel s svojim emplojijem se je v vsej svoji iskrenosti pridruzil akciji upora in preko jumbo plakatov & medijev javnega obvescanja (potencialno novim) upor(ab)nikom sporoca naj narocijo paket itak in zmagajo v boju proti velikemu zlu.
    Ne vem kaj ti Kolja jes (jesti), ampak a lahko mal vec poves o tem. Aja, pa se kje se da to kupit (upam da ni v paketu itak).

    ReplyDelete