Friday, July 26, 2013

Bitka za dober spanec - pismo Aljoši Bagoli 2. del

Predbranje:

N'toko = indie-Bagola (sori za bedn fotošop)

Aljoša pozdravljen. V tokratnem pismu bom moral biti malo bolj previden s svojim tonom, saj sem od zadnjič precejkrat slišal očitek, da sem preveč prijazen in spoštljiv v svojem pisanju. Ljudje začenjajo sumiti, da sva v resnici naklepno sodelovala in da je to samo publicity stunt. Mnogo raje bi videli, da bi te raztrgal na koščke, kot pa da poskušam s tabo govoriti. Zato moram prvih par besed nameniti njim. Zakaj sem se pravzaprav sploh lotil te debate okoli tvojih reklam in kolumne v obliki pisem? Ker nam tako nazorno prikazuješ, kako širok spekter ljudi se čuti del protestniškega gibanja. Kako se pravzaprav vsi počutimo kot del rešitve. Od anarhistov, za katere ni nihče v državi Sloveniji dovolj čist da bi predstavljal tako čiste vrednote, do oglaševalcev, ki se jim ne zdi sporno proteste vtakniti v reklamo za državno telekomunikacijsko podjetje, ki jo izdeluje agencija v večinski državni lasti. Od Matije Solceta, ki je ob vsakem vremenu in vsaki priložnosti vihtel svojo harmoniko, do Dan D, ki so prišli na vstajo nastopiti pod pogojem, da bo njihov koncert med javljanjem v TV Dnevnik. Od sekunde, ko je postalo jasno, da bodo protesti postali redni in množični, se je začel odvijati boj za moralno višji teren. Boj, ki je vstajo popolnoma izčrpal. Bralcem, ki jih torej zanima, zakaj se sploh pogovarjam s tabo, tukaj dajem jasen razlog: ker hočem vedeti, kako za vraga je reklama za Itak paket vse, kar nam je ostalo od uporniškega duha? Z odgovori si mi pomagal to razvozlati, kar se mi zdi vredno precej več kot pa 5 minut hejtanja, pa naj bo še tako zabavno. Bralcem se že vnaprej opravičujem za premalo adrenalinskega šusa, nizkih udarcev ali šokantnih resnic iz ozadja. Za to obstaja dovolj drugih medijev.

Zdaj pa pojdiva k stvari. Za potrebe analize torej recimo, da midva predstavljava skrajna pola Slovenske "kritične" javnosti. Zajameva torej večino urbanega prebivalstva, ki se ima na tak ali drugačen način za kritičnega; od vojsa free marketa do vojsa anti-establishmenta. Zanimivosti se ne nahajajo v najinih razlikah, ampak v podobnostih. Kaj imava skupnega poleg tega, da sva oba priviligirana bela moška? To, da se oba hočeva dobro počutiti o sebi. Hočeva se videti na strani dobrega, na strani pravice. Kot sam praviš, pomembno je dobro spati. Toda kako v tem razvrednotenem svetu nenehnih kompromisov in ob dejstvu, da sva priviligirana bela moška, priti do mirnega spanca? Tako kot vsi drugi: vzpostavljava se kot nasprotje tega, kar velja za zlo. Hočeva biti videna na strani ljudstva, ne na strani političnega establishmenta. Protesti nama za to pridejo zelo prav. Tukaj je moja izhodiščna točka bistveno boljša kot tvoja, saj me zaradi moje vloge "alpha-indie subjekta" (hvala za naziv, bo prišel še prav) ljudje jemljejo bolj za svojega, kot jemljejo tebe, ki si za nas hočeš nočeš človek iz osovraženih institucij in tračarskih medijev. Toda kako sva lahko potem na isti strani? Ali lahko oba dobro spiva? Ni problem. Več nas hoče stati na strani pravice, bolj je podoba pravice relativizirana, abstraktna, zlo pa postane manj definirano. Čisto konkretni obrazi županov, ministrov in tajkunov na naših protestniških transparentih so postali Itakovi anonimni kravatarji in sodniki, ki bežijo pred mladimi. Na začetku je bilo dovolj, da nisi bil član vladajoče koalicije in si se že lahko imel za dobrega, zdaj pa zadostuje že to, da nisi ... no, kdo že? Vsi smo ok, dokler ne nosimo kravate ali sodniške halje! Juhu! Naš čas!

Tvoj način da prideš do štemplja "dober človek" je, da čimbolj zamegliš podobo tega, kaj zlo sploh je. Moj način pa je obraten, da zlo čimbolj natančno identificiram in ga poiščem tudi v svojih vrstah, kot se spodobi za pravega alfo. Tvoja metoda je vključevanje vseh, moja pa izključevanje. Kazati s prstom na vsakega Bagolo, ki se poskuša pririniti zraven. Boj za alpha pozicijo protestniškega gibanja pa je zelo krut, slej ko prej se najde nekdo, ki s prstom pokaže nate in reče: "Sej ta ni pa nč boljši kot un Bagola, povsod se zravn rine pa gleda kje bo mel kak profit!" S to prakso smo nadaljevali po spirali navzdol, dokler nismo izločili čisto vseh predstavnikov upora. Ampak glej ga zlomka, zdaj je edini, ki nas še predstavlja ravno tisti zoprni Bagola, ki je prag tega, kaj še velja za upor, spustil najnižje! In na volitvah bo zmagala ena izmed znanih političnih opcij, ki bo prag tega, kaj še velja za etično vladanje, spustila najnižje. Tako Janković kot Janša sta že pokazala, kako malo jima pomenijo sodbe sodnikov, kaj šele ljudstva. 

Poglej kam naju je pripeljala najina potreba po tem, da bi za vsako ceno bila videna kot good guya: ti si se znašel na napačnem koncu protestniške jeze, jaz pa sem ostal brez soprotestnikov.

Podobnosti med nama pa je še precej. Najbrž uporabljava isti računalnik, isti telefon, istega mobilnega operaterja, hodiva v iste trgovine in v iste lokale. Zaradi tega ti najbrž spiš malo bolje, jaz pa malo slabše. Kaj se bom pretvarjal, tako me mori, da pišem komade o tem! Ampak resnici na ljubo se ob koncu dneva grem tudi jaz marketing. Ti prodajaš telefone, jaz pa muziko. N'toko kot "indie-alpha subjekt" (res mi je všeč ta skovanka...) ni nič drugega kot brand, ki ga ustvarjam z vsakim komadom, z vsako fotko, z vsakim statusom in celo v tem trenutku, ko na blogu vzpostavljam svojo vlogo kot "Anti-Bagola". Sem pravzaprav samo indie-bagola (kako ni tega doslej nihče opazil?!!!). Vse te informacije pa svojim followerjem dan za dnem rinem v grlo skozi storitve, ki jih ponujajo gnusne korporacije Facebook, Soundcloud, Google ... Zato se nikakor ne smem imeti za boljšega od tebe. Kvečjemu sem neumnejša verzija tebe, saj ob tem da počnem podobne stvari manj zaslužim in imam povrh vsega še slabo vest.

Te podobnosti je težko sprejeti, ne le meni ampak tudi mojim somišljenikom, saj kot že rečeno svojo moralno superiornost lahko vzdržujemo samo tako, da se vzpostavimo kot nasprotje nekoga moralno spornega. Zato se tudi moj bralec zdrzne ob sami misli, da bi naju videl v isti sobi. To bi mu porušilo črno/belo sliko sveta, good vs. evil, money vs. people. Kot da nisem na Facebooku ravno zaradi tega bralca, ki hoče biti preko svojega najljubšega korporativnega internet servisa nonstop deležen potrditev, da je na strani dobrega, da ima dober okus, da ima dober smisel za humor, da dobro zgleda ... Ali smo se sposobni spopasti z norim dejstvom, da svet ni črno-bel, da se ne deli na dobro in zlo, niti ne na rdeče in belo? Da ni enega univerzalnega odgovora na vse dileme, pač pa le nenehno boleče izpraševanje vesti in pretehtavanje vrednot? In kar je najhuje: možnosti da zajebemo. Indijci imajo pregovor za vsako situacijo: "Lahko je izbirati med dobrim in zlim, toda med dobrimi možnostmi izbrati boljše dobro ali med slabimi manjše zlo, to so resnične izbire našega življenja." Tisti, ki ni sposoben narediti te izbire, mu narava sama dodeli večje zlo.

Če sta torej diametralna nasprotja N'toko in Bagola v svojem bistvu isti korporativni gnidi, to velja tudi za cel spekter kritične urbane javnosti, ki je vmes. Vsi, ne glede na poklic, iz sebe ustvarjamo brand kritičnih, dobrih, sočutnih ljudi. To je resnica sodobnega urbanega uma. Bolj kot doseči nekaj dobrega nas zanima počutiti se dobre. Ne zanimajo nas človekove pravice, pač pa naša individualna pravica do občutka moralne čistosti. Ta je nedotakljiva, pa naj bodo posledice kakršnekoli. Ali si upamo reči, da ima Aljoša prav in nas je velik del vstajnikov na protestih izvajalo le podaljšek tega, kar počnemo doma na socialnih omrežjih, torej iskalo potrditev, da smo na strani dobrega? Gotovo ne na zavestni ravni, ampak vprašati bi se morali, zakaj smo odnehali takoj, ko nam javnost ni več podeljevala nobenega priznanja. Ko je zmanjkalo lajkov. 

Toda kam z vso to filozofsko navlako? Če smo vsi slabi, kako sploh živeti? Tvoj odgovor je, da je edina človekova dolžnost udejanjati svoj talent in na koncu dneva mirno spati. Zelo pragmatično vodilo. Ampak čaki malo, a ni to tudi vodilo slovenskih tajkunov? Političnih manipulatorjev? Koruptivnih funkcionarjev? Udejanjajo svoj talent in mirno spijo. V to sem prepričan. Bavčarju pol kurca ni jasno, da je naredil kaj narobe. Tudi Zavrlu ne. In kot kaže tudi tebi ne, saj se ti ne posveti nobena možna povezava med njegovim lobiranjem in vašo poslovno uspešnostjo ...

Zato poskusiva to logiko obrniti na glavo: Aljoša, midva nimava kaj dobro spati! Če se hočem imeti za nekoga, ki mu ni vseeno, potem pač slabo spim. Vmesne poti ni. Ko se začneš ukvarjati z družbenimi problemi, to s sabo nosi neprestano izpraševanje vesti in pretehtavanje vrednot, iskanje manjšega zla in boljšega dobrega, učenja od napak in sprejemanja kritik. Pomeni nenehno ugotavljanje, da si v marsičem sam na strani problemov. Dejstvo, da so naši kritiki v marsičem isti kot mi, nam ne sme biti vir zadovoljstva ampak vir skrbi. Ja, težko je spati z vsem tem v glavi. Toda medtem ko svet vsak dan postaja slabši, nam vsi poskušajo prodati občutek, da smo mi pa v redu. Da smo na strani ta-dobrih. Kadar tega občutka ne kupujeva, ga pa prodajava. Žal pa svet ne bo postal boljši, dokler se mi o sebi ne bomo počutili slabše. Nikoli si ne smemo dovoliti tako mirnega spanca, kot ga uživa Bavčar. Bežati moramo čim dlje stran od vseh, ki nam prodajajo občutek, da smo v redu, da smo dobri. Nehajmo en drugega trepljati po ramenih, ampak si raje priznajmo, kakšen dvoličen gnoj smo. Raje se družimo s tistimi, ki nam dajejo slabo vest. Ko bomo ob "made in China" napisu na naših napravah in "made in Bangladesh" na naših cunjah vsi pogledali v tla, bomo začeli iskati alternative. In te bodo hitro vzniknile (oziroma že obstajajo). Bolj nas bo sram vsakega kompromisa, manj bo kompromisov. Če bi se glasbeniki, ki smo nastopali na prireditvi ambasade ZDA sramovali en drugega, ali pa bi se nas sramovala publika, bi najbrž zbrali pogum reči jebeš to sranje in iz vsega skupaj naredili statement. Tako pa smo se potrepljali po ramenih, si razblinili morebitne dvome, odigrali, pobrali keš in šli vsak svojo pot. Prag smo si postavili nižje namesto višje. 

Ker si v svoji kolumni izpostavil, da imaš kot oglaševalec odgovornost prispevati k spremembam pravil družbe, bi moral spati slabše. Ker praviš da ni tako, imaš na srečo mene, da ti pri temu pomagam. In seveda obratno. Aljoša, hočeš nočeš imaš kot eden najvidnejših obrazov "tretje najbolje uvrščene agencije za komunikacijsko učinkovitost na svetu" precej širši domet vpliva, kot ga ima 8. najuspešnejši slovenski raper. Imaš dostop do informacij in možnosti širitve informacij, o kakršnih lahko jaz samo sanjam. Če že hočeš govoriti o družbenih problemih, potem lahko pričakuješ, da bomo od tebe zahtevali precej več, kot si nam dal. Z Itak reklamo pač nisi za mlade naredil ničesar, tako kot tvoji nasprotniki s hejtanjem reklame nismo naredili ničesar. Če pa se hočeš s površinskim koketiranjem z vrednotami revolucije dobro počutiti o sebi, lahko pričakuješ temu primerno reakcijo. Definitivno si dovolj inteligenten, da to veš in si vedel že na začetku. Priznam, bolj ga najebeš kot jaz. Kot dolgoletni indie-alpha subjekt ti zato lahko dam par nasvetov: če nočeš da te mečemo v isti koš s politiki, ne uporabljati njihovega načina argumentiranja. Skupno vam je namreč to, da cel svet postavljate v narekovaje. Ko vas nekdo napade vsi postanejo "levičarji", "vstajniki", "ljudstvo", "osvoboditelji", "sodniki", "tožilci"... Zato, ker nihče zares ni to, kar pravi da je, tudi nima nihče pravice kritizirati. Vedno mu lahko odvrneš: "Jaz mirno spim, kaj pa ti?" Če bom začel tvoje besede postavljati v narekovaje, ne bova daleč prišla. Kajti za marsikoga si "kreativec", ki "udejanja" "svoj" "talent". Bolj slab dialog bi bil to. In še ena stvar, ki se je moraš paziti: igranja vloge žrtve. Vsak obsojeni politik meni, da je nad njim bila izrečena fatva. Strinjam se, da so številni napadi nate slaboumni in neokusni, toda njihova nekompetentnost nikakor ne opravičuje vsega, kar v življenju narediš. Tudi to počnejo politiki, ki se izgovarjajo, da imajo vendarle pravico do spoštovanja. Po zakonu že, v praksi pa si moraš spoštovanje prislužiti s svojim delom, ne le dobrim PRjem. Dober oglaševalec nam skupaj z nekim pojmom v glavo vžigosa tudi njeno sliko. Ko smo med vrhuncem vstaje pomislili na besedo zlo, so se nam pred očmi naslikali določeni obrazi. Če želiš vedeti, zakaj ti ljudstvo ne da miru in te noče vzeti za svojega, je moje skromno mnenje, da nam prodajaš pojem "zlo", nikakor pa nam nočeš dati obrazov, na katere bi ga lahko prilepili. Ker se v celem času do ničesar in nikogar konkretno ne opredeliš. Razen, da imaš pravico do tega, da te pustimo pri miru. Morda so zato besedo "zlo" nekateri začeli limati nate? Just a thought.

.........

Ok, pošteno že preizkušam tvojo potrpežljivost in kradem čas bralcem. Naj zapišem samo še strnjen zaključek. Dokler je naš cilj zgolj počutiti se dobre, bodo protesti samo še en izdelek na polici. Vseeno je ali protestiramo ali pa kupimo protestniško navdahnjen telefon. Verjetno bi morali protestirati zato, ker nas je sram v kakšni bedi živijo nekateri ljudje. Ker nas je sram, kakšna država postajamo. Ker nas je tako sram, da ne moremo več spati. Brez skrbi, tudi takšni protestniki obstajajo: tisti, ki niso nehali hoditi na ulice takoj ko je zmanjkalo lajkov. Ko bomo vsi sposobni tega, bodo protesti gotovo uspešni. Ali še bolje, ne bodo več potrebni.

Do takrat pa bi ti rekel le še hvala za tvoje kritike, za to, da se danes o sebi počutim malo slabše. Upam, da se je nekaj tega slabega počutja prijelo tudi tebe. Da sem vsaj za malenkost omajal tvoj trden spanec. Če ga še nisem, mi sporoči, imam še precej arzenala.  Upam tudi, da se bo kanček tega kislega občutka prijel še koga drugega. Zelo me namreč skrbi, ko se ljudje na tako odgovornih položajih, kot je naš, tako dobro počutimo sami o sebi in nikoli ne podvomimo v to, kar počnemo (celo takrat, ko nas na to opozarja cela država). Dobro vem, kako nevarno je biti obdan samo z ljudmi, ki občudujejo vsako tvoje dejanje. In kako dragoceni so tisti, ki ti znajo na zrel način povedati, kdaj si zajebal in kdaj zmoreš nekaj storiti bolje.


40 comments:

  1. ojoj to pa je velik besedila. A bi šlo bolj strnjeno in to the point?

    ReplyDelete
    Replies
    1. Pozdravljeni, jaz sem Theresa Williams Potem ko sem bil dolga leta v zvezi z Andersonom, je razšel z mano, naredil sem vse, da sem ga vrnil, vendar je bilo vse zaman, toliko sem si ga želel zaradi ljubezni do njega, Prosil sem ga z vsem, dajal sem obljube, vendar je zavrnil. Prijatelju sem razložil svojo težavo in predlagala mi je, naj se raje obrnem na uroka, ki bi mi lahko pomagal pri črkovanju, da ga vrnem, vendar sem tip, ki nikoli ni verjel v urok, nisem imel druge izbire, kot da ga poskusim, pošiljal je črkovalca črkovanja in rekel mi je, da ni problema, da bo pred tremi dnevi vse v redu, da se bo moj bivši vrnil k meni pred tremi dnevi, vrgel urok in presenetljivo drugi dan je bilo okoli 16. ure. Bivši me je poklical, bil sem tako presenečen, odgovoril sem na klic in rekel je le, da mu je tako žal za vse, kar se je zgodilo, da je hotel, da se vrnem k njemu, da me ima tako rad. Bil sem tako vesel in šel do njega, tako smo spet začeli srečno živeti skupaj. Od takrat sem obljubil, da bi kdorkoli, za katerega vem, da ima težave v zvezi, obljubil, da bi ji pomagal tako, da bi jo napotil k edinemu resničnemu in močnemu sporočilu za črkovanje, ki mi je pomagal pri moji težavi. Njegov e-poštni naslov: {drogunduspellcaster@gmail.com} mu lahko pišete po e-pošti, če potrebujete njegovo pomoč v vaši zvezi ali kakšnem drugem primeru.
      1) Ljubezenski uroki
      2) Izgubljeni ljubezenski uroki
      3) Ustavi čarovništvo
      4) Poročni uroki
      5) Nosečnost urok
      6) Prelomni uroki
      7) Urok smrti
      8.) Radi bi vas napredovali v svoji pisarni
      9) želite zadovoljiti svojega ljubimca
      10) Loterija
      Če imate težave za trajno rešitev, se obrnite na tega velikega moškega
      prek {drogunduspellcaster@gmail.com}

      Delete
  2. Pet minut rabiš, da prebereš, kar je N'toko pisal (verjetno) cel dan. Verjamem, da ti bo uspelo.

    ReplyDelete
  3. se pridružujem Ani-malce preveč se razpisujeta in potem zraven dopisujeta preveč balasta, ki z lahkoto zmoti ves point. sicer pa dobra tema in me veseli, da sta jo načela, ker mi je vsekakor dala misliti. če je to željeni učinek, potem sta zadela glavico na žebljico, ali kako že pravijo. ker večje premike od tega verjetno ni za pričakovati, malce sta se zventilirala in ostala vsak na svojih položajih s svojimi privrženci. nek filozof (ki se mu žal ne spomnim imena-a je bil Pascal??) je rekel, da "neverujočega težko učiš o veri" in podobno je v vajinem primeru. meni je definitivno všeč tvoje razmišljanje, čeprav se v nekaterih pogledih strinjam tudi z Aljošo, a jaz že brez tvojega besedila razmišljam tako, da mi je bliže tvoje besedilo. zato bi bilo veliko bolj primerno priti zadeva do dna (se raztrgati na koščke kot praviš), ko bi se lahko neopredeljen, oz. še bolje, opredeljen odločil, ker samo tako se delajo premiki. dokler puščata/mo stanje, ko je volk sit in koza cela lahko samo čakamo kdaj bo volk ponovno lačen. (kdo od vaju je volk in kdo koza je seveda stvar izbire)
    ohrani držo svojega vojsa....podpiram ljudi, ki me ženejo k razmišljanju.
    lp,Sebastjan

    ReplyDelete
  4. balast je tukaj najbolj važen....

    ReplyDelete
  5. Miha, najprej čestitke za perfekten tajming teh zabavnih in poučnih epistol, polnih suspenza, notranjih bojev in resničnih človeških čustev.

    Zdaj, ko je vstajniško gibanje zamrlo, odnosno se mesec nazaj skonkretiziralo v protestu za pravično zdravstvo, izgleda, kot da te je nekam prizadelo pomankanje (višjega) smisla. Ker imaš časa očitno dovolj, sledilcev pa verjetno tudi, ti predlagam, da zasnuješ in organiziraš naslednjo Vstajo. Čeprav ti je narcizem majhnih razlik prestavil fokus na misli in delo nekega prodajalca s(r)anj, pririnjenca Bagole, verjamem, da imaš še dovolj volje, motiva in sposobnosti, da prebudiš množice iz potrošniškega sna. Neznosnega stanja, v katerem ga Bagolova mašina nemilosrdno sili kupovati nepotrebne stvari, namesto da bi svoj denar odvajali za uboge. Prostor za nemilosrdno kritiko ustroja državno-kapitalistične izkoriščevalske sprege je širok, ostalo pa je tudi dosti pomembnejših zločincev od Aljoše.

    BTW, klic po upiranju pogleda v tla, ker ima npr. 1.2 M delavcev Foxconna za, recimo, 150 USD prenizko mesečno plačo je vzhodno krilo istega oddelka, kjer na zahodnem oddelku bivajo tisti, ki v nebo vpijejo, da je afera Patria dirigirana s strani murgelskega škrata. Resničen problem je namreč ta, da kitajski Foxconn nima farme elektronskih napravic pri nas, ampak na Češkem!

    Sicer pa, ali si prepričan, da misel: kako za vraga je reklama za Itak paket vse, kar nam je ostalo od uporniškega duha?, res velja? Preveri!

    ps. Na kateri točki, bi se po tvojem mnenju, mnenju protagonista vstaje, slovensko vstajniško gibanje moralo zaključiti? Kako izgleda želeno dobro, za katerim stremiš?

    ReplyDelete
  6. Malo off-toppic, mogoce pa ti bo OK hint. Poskusi z manjsim column width, ker sem preprican da bo tekst dosti bolj pregleden in berljiv, ceprav bo daljsi. Poglej njegove KOLUMNE, ki si jih dal kot referenco.

    ReplyDelete
  7. Kul, kul. Lepo, da je še kdo sposoben tako odprto, svobodno in odgovorno pogledati vase.

    ReplyDelete
  8. Pohvala obema. Da parafraziram Tomaza Salamuna "Utudil sem se podobe svojega plemena in se izselil" . Cas je, skrajni, da se deli zavedanje. Karkoli ze to pomeni. Nekaj v tej "debati" je ozivelo pleme v meni.
    Moj nasvet vama pr tej zadevi je, da uporabljajta laicni "people's talk"' , da sporocilo, ki ga skusata zraprezentiranti seze do mnozice in ne samo do kvazi intelektualcev, ki jim struktura oz forma sporocila predstavlja izgovor, da bisto le-tega spregledajo.
    Po domace..pri vseh virih informacij bi si veckrat zazel ( poleg tolmaca za gluhoneme na RTV recimo.. ) enega tolmaca, ki bi ljudem razlozil, kaj dejansko pomeni, kar iz tv oz print skatel odmeva.
    Jst sm parkrat Aljosin clanek prebral in nisem najdu "triggerjev" za debato, ki poteka (ki je pa absolutno na -tem- mestu).

    ReplyDelete
  9. Word, N'toko! Kdor ne razume, naj večkrat prebere.

    ReplyDelete
  10. Toliko miselnih prestopov, da bi lahko fuzbal brcali. Imam občutek, da sta kot tista dva, ko sva se z matematikom kregala ako Bog obstaja. Odgovor je bil...:) Čas, ne vem no, relativno dejemanje, kvantno dojemanj, objektivno ali kako drugače. Pleme? ja mogoče. Molk? Kaj je bilo in kaj je. Mogoče smo pa vsi pastirji drug drugemu. Đust pušš d like button ;)

    Kot celovit komentar, si sposodim sledečo enodejanko,
    http://www.youtube.com/watch?v=l0MSitTAYyA
    kdor si ga še ni ogledal ga naj, bo ... od smeha ;), vendar naj ne vzame tega dobesedno.

    Življenje je zabava!

    ReplyDelete
  11. a kdo dejansko jemlje tega bagolo resno? mislim, da je zelo jasno razvidno, da je tisti celi njegov sestavek samo podaljšek njegove reklame, kjer je še ene parkrat ponovil ta svoj gnusni slogan v različnih verzijah in zraven navrgel še nekaj »globokih« misli o neskončnih premicah časa, da se bo ja videlo, kakšen iber filozofski substrat stoji za vsem tem in da se nam ja želodec obrne še ene parkrat (»pravila časa«, »tvoj čas, tvoja pravila«, »čas za nova pravila« skozi celi tekst..če to ni nek patetičen in slab poskus pranja možganov ljudi potem res ne vem, kaj je... če še enkrat slišim ali vidim besedo pravila v kombinaciji z besedo čas v kakršnemkoli kontekstu, se bojim, da se mi želodec ne bo več samo obračal, ampak da bo še kaj ven priletelo). model je oglaševalec, najet je bil za določeno delo, in ne pričakuj od njega niti kančka samorefleksije, ampak samo to, da bo še naprej z vsakim zapisom poskušal nadaljevati svoje delo, ki ga je začel...bojim se, da bo tale stena za mano odnesla več od teh zapisov (in drugih reakcij) ter morda celo postala boljši človek kot pa gospodič bagola.

    ReplyDelete
    Replies
    1. This comment has been removed by the author.

      Delete
    2. Jebemtiš, res nimam nikakršne čustvene naveze z Bagolo, ampak a mi lahko kdo tu pojasni, zakaj je tipček proglašen za zlega in slabega človeka, ki naj bi se celo moral poboljšati?
      Samo zato, ker dela v oglaševalstvu in je v reklamo, v pozitivno luč, postavil motiv vstajništva in ga s tem oropal česa že? Ker se pred pisanjem scenarija o upravičenosti ni konzultiral z VLV? Ker ima kitajček, ki je sestavljal aparate iz akcije Itak, po mnenju slovenskih vstajnikov prenizko mezdo? Ker je lastnik krovne mu firme osumljen pranja denarja? Ker se je premalo angažiral in bi po vstajniškem okusu v reklami morali sekati roke in glave s konkretnimi obrazi? Ker kapitalizem (kar koli naj bi to po vaše bilo) žre žive otroke in denar vedno spremeni ljudi v pohlepne zveri? Ker ni prišel do uspeha na pošten način? Ker se premalo aktivno ukvarja z družbenimi problemi, za razliko od NToka, ki pa družbene probleme konkretno (in na dolgi rok) rešuje kako že? Ker ni obremenjen s krščanskim patosom? Ker ni sodeloval pri vstajništvu tako, da bi za začetek pomagal napisati vsaj konkreten program, nato pa sodeloval pri izdelavi načrta prevzema oblasti ali celo globalnega razsutja sebične pošasti kapitalizma svobodnega trga ponudbe in povpraševanja?
      Kaj pa če slabo (šibko, napačno, manjproduktivno, neiznajdljivo, nezanimivo povprečno) in zlodejno v realnem predstavljate ravno pljuvači po Bagoli?

      Delete
    3. ojej, kolja, sploh ne vem, kje bi začela in mislim, da niti ne bom začenjala...bi pa samo rekla, da nikjer v svojem postu nisem omenjala absolutnega zlega in slabega in niti ne govorim o tem, da je bagola v svojem bistvu zloben človek. obstajajo pa boljša in malo slabša dejanja in to bedno reklamo, o kateri je toliko govora, štejem za slabo in odziv bagole na kritike te reklame kot še za slabšega.
      v tem segmentu bi se lahko morda malo zamislil nad svojimi dejanji (čeprav tega sploh v bistvu ne pričakujem od njega, ker se dobro zavedam, kakšno je stanje stvari trenutno, bi bilo pa morda enkrat...nekje...v prihodnosti...fino, da bi se tisti, ki imajo možnost lansiranja določenega sranja ali nesranja v širšo javnost ter nagovarjanja velikih mas ljudi zavedali odgovornosti svojih dejanj ali pa se vsaj trudili, da so ta dejanja človeku dostojna), ostali segmenti njegovega življenja in njegova splošna etična konfiguracija me pa ne zanimajo kaj preveč.
      v glavnem tale cel pogovor o nekem absolutnem slabem in dobrem je čisto zgrešen nima smisla debatirat o teh stvareh.

      Delete
    4. ... točno my point, zadnji stavek.

      Sicer razumem, da gre nadarjenim umetnikom nek premožen šminkerski kreativni direktor - miljenec trivialnih družabnih kronik pošteno na kurats, ampak od kod in zakaj porabiti toliko energije za projiciranje svojih frustracij in dvomov nanj, in zakaj vso težo lastne eksistence sploh obešati na neko mimobežno reklamno akcijo, ne upam razumet. NToko se mi zazdi kot podeželski pridigarček, ki razgaljen izprašuje lastno vest in dvome pred Bogolom, hkrati pa ga nabija na križ, ker se svet ne suče po njegovih predstavah.

      Da je akcija Itak v NTokovih očeh odraz zla, ker je zbanalizirala trpljenje enomesečnih pripornikov - uničevalcev javnih dobrin in razbijalcev policijskih arkad, in ker se posmehuje žrtvi tistih, ki so jih doletele globe za kaljenje miru, to logiko še sprejemam. A da je Bagola gnusen in pokvarjen, zato ker v reklami ne izpostavlja trpljenja kitajskih delavcev v Foxconnovi tovarni telefonov (BTW: http://www.zdnet.com/blog/china/iphone-manufacturer-foxconn-to-double-worker-salaries-by-2013/438) je pa znak obolenja. Ker, da bi bil Aljoša v očeh NToka in avtorjev re-akcije Plitak (pogojno) dober človek, bi moral po njihovem izvesti anti-reklamo. V njej bi moral prikazati "trpljenje" kitajčkov in na račun Mobitelovega buđeta osveščati potrošnika, da NE kupuje telefonov po akcijski ceni. Torej je cilj ta, da Foxconnu (in Mobitelu) pade dobiček in začne odpuščat delavce, tako da se jim ne bo več treba potiti v krvosesovi fabriki, ampak se bodo lahko osvobojeni "krute tlake", vrnili nazaj na kmete ali k staršem v otroško sobo. Ker to si po (anti) logiki NToka et co, ljudje, ki imajo na drugem koncu planeta delo v Foxconnu, najbolj želijo.

      Sicer me pa preseneča, da si take anarho hipijevske bruke kuha večkratni prvak v disciplini freestyle battle rapa, kjer moraš na odru, pred publiko, čim bolj verbalno poniževat nasprotnike, da osvojiš vrhovni položaj.

      Delete
    5. Vse to pravzaprav ni tema besedila. Ti bom naredil kratek prerez, ker mi je škoda da gre toliko besed v prazen nič: Namen teksta ni določiti, kaj je dobro in kaj je zlo, niti ne vzpostaviti Bagolo kot zlo in vstajo kot dobro. Namen je raziskati, kako se ideja o tem, kaj je dobro in kaj zlo, prilagaja na naše individualne potrebe, tako na moje kot njegove. Želel sem izpostaviti močno gonilo sodobne družbe: potrebo po tem, da se počutimo dobre. Raziskati trg, ki se je okoli te potebe vzpostavil (za kar je bila dotična reklama odličen primer).
      Aljoša Bagola je morda izpadel preveč središčen v temu diskurzu, moja napaka. Od njega sem enostavno želel izvedeti nekaj konkretnih stališč, ki jih gotovo mora imeti, glede na stvari, ki jih govori. Vendar jih ni povedal, zato je ta stran debate pač zamrla in sem se lotil drugih tem. Nikjer nisem od njega zahteval, kaj mora narediti, da postane "pogojno dober človek", pač pa sem mu povedal, kaj bi moral storiti, če bi hotel postati tak človek, za kakršnega se očitno ima (ima se za nekoga, ki "spreminja pravila igre"). Če misliš, da dobesedno verjamem, da bi lahko v reklamni akciji opozarjal na nepravilnosti v Foxconnovi proizvodni verigi, si besedilo bral brez kančka smisla za ironijo, tako kot ga je najbrž bral on.

      Glede drugih tem pa morda drugič. To, kakšno strašno uslugo delajo podjetja kot so Foxconn, manj razvitim državam, bomo morda imeli kmalu priložnost spoznati na lastni koži. Morda bomo takrat lahko bolj objektivno razpravljali o mojih anarho hipijevskih brukah.

      Delete
    6. Uh, si ti kompliciran ... Trg okoli potrebe "počutiti se dober" boš najbolje raziskal, če se lotiš študija karitativnega delovanja RKC. Mislim, da imajo oni najdaljšo prakso trgovanja z odpustki in dobrodelnostjo do šibkih. V sekularnem, civiliziranem svetu pa velja, da se počutimo dobre, če naredimo kaj odobravanja vrednega, za kar nas drugi (najprej bližnji, nato tudi neznani), ker smo jim zadovoljili informacijsko, storitveno ali materialno potrebo/željo, nagradijo s hvaležnostjo v moralni ali materialni obliki. Zato je pametno, da se usmeriš v trgovine s sredstvi za ustvarjanje (in popravljanje), vključujoč tržnico in markete s hrano in si ogledaš kako nastajajo orodja in živila, ter s kakšnimi težavami se ukvarja proizvodnja, s kakšnimi pa trgovci.

      Anarho hipijevske bruke so mišljene kot otročje nesprejemanje realnosti: masivnih razmerij (ratio) državnega sistema in vseobsegajočega "kapitalizma", ki bi jih nekateri radi razsuli ali pa s pesmijo prekvasili.

      Sicer pa me še zanima tvoje mnenje, s katerim dejanjem bi se vstaje lahko končale, kaj bi vstajniškega duha povsem zadovoljilo in spravilo nazaj v srca upornikov?

      hvala in vse pohvale za mind provoking teme
      veliko uspeha pri študiju, delu in prijetne sne

      Delete
    7. Še en jutranji razmislek, v katerem je nujno ločiti med altruisitčnim "počutiti se dobrega" in sebičnim "dobro se počutiti".
      Da se ustvari potreba po "počutiti se dobrega", mora nujno obstajati "počutje slabega", torej to definira ciljno populacijo raziskovane tržne niše. V tej množici so ljudje, ki ustvarjajo neodobravajoča, nepravilna, zla dejanja, a imajo vsaj nekaj vesti, tj. ponotranjajo pravila kaj je dobro in kaj zlo. Zoprno je to, da se npr. lopov počuti dobro, če izvede uspešen rop in povzroči škodo. V njegovem svetu je to dejanje odobravajoče in ne potrebuje produkta za zadovoljevanje potrebe.

      Zato je prva tarča tega trga lopov z vestjo, ki mu rop ne uspe. Torej, kaj ponuja trg počutja dobrega za take primerke? Ponuja jim prevzgojne ustanove, kjer se bodo poskušali poboljšati v očeh dobrih soljudi, ki igrajo po pravilu ne kradi. Upam, da te ne zmoti preveč, če sistem proti zlemu opravi zlo dejanje, odvzem svobode, pravic ... Najboljša reklama za to so učinkovito sodstvo in stroga policija, oglaševalci tu lahko izboljšuejo svet le na lastno pest. (ali pač posredno z oglaševanjem šol in gradbenih izdelkov)

      Za slabo vest uspešnih lopovov pa obstajajo institucije, ki na trgu ponujajo dobrodelne akcije, kot je naprimer Botrstvo. Problem je ta, da v Botrstvo vplačuje malo tistih, ki se želijo počutiti dobre, temveč ogromno tistih, ki se že počutijo dobre in želijo svojo srečo deliti z nesrečnimi. Kaj zdaj? Izbrskati tiste, ki si prek Botrstva perejo slabo vest in jih izločiti iz humanitarne akcije, jim vrniti umazan denar ali problematizirati Botrstvo, ker tu pa tam kakšen lump revnim vplača nepošteno pridobljen denar? Marketing v tem primeru ni agresiven in običajno ni v rokah velikih agencij. Je v rokah krovne organizacije in medijev samih ...

      Drug primer je občutek slabega, ker nesrečnik, bednik ne uspe ustvarjati odobravajočih dejanj, čeprav si jih želi in se počuti slabega, ker ne dela, ne ustvarja nič dobrega. Za takšne primerke obstaja tržišče s preparati farmacevtske industrije, antidepresivi. A ti niso dostopni na prostem trgu, so v domeni sistema zdr. zavarovanja in psihiatrične stroke. Gre za specifičen, insajderski, nemasoven marketing.

      Tretji primer je občutek slabega, ker dinamičen človek ne uspe zadostiti vsakdanjim zahtevam hitre družbe, zato skonzumira prepovedano substanco, ki mu v vsaki zgodbi drugače nudi občutek dobrega (trava-ekozavest, koka-elitizem, hors-izničenje slabega, speed-bistrost, lsd-vizionarstvo). Gre za sivo ekonomijo, zato je marketing gverilski, dokler se dejavnost ne premakne na sistemsko borbo za legalizacijo-spreminjanje pravil igre.

      Še vedno ne najdem nekega splošno odobravanega trga, ki bi po vseh pravilih igre, skrbel za "naraščajočo potrebo po zadovoljevanju počutja dobrega". Vse bolj imam občutek, da gre za tvoj osebni domislek, ne pa za konretno konzumersko industrijo in tržišče določenih produktov, ki bi zadovoljevali potrebo slabega, da se počuti dobro, in v kateri naj bi deloval Bagola.
      Kajti akcija Itak je v mojih očeh le poskus ljudem ponuditi dober občutek telekomunikacijske (udobje) povezanosti (varnost) s svojim svetom po neoderuških pogojih in v korist vseh, ki nastopajo v verigi. Če ima sporočilo še družbeno ost, toliko bolje. Dvomim celo, da je reklama nastala iz slabe vesti, bolj kot izraz dobrega, še vedno pa ne vem, na katero polico naj pogledati za tistim, kar daje počutje dobrega, ko prekršimo pravila. Zakaj že?

      Delete
    8. ... sicer pa se trg, ki se je "vzpostavil v skrbi" za "naraščajočo potrebo po zadovoljevanju počutja dobrega" imenuje trg dela in delovne sile. Ta trg ponuja delovna mesta-zaposlitve in delavce-kadre. V javnem sektorju socialne države je to Zavod za zaposlovanje, v mešanem in privatnem so študentski servisi, v zasebnem pa družbe za posredovanje dela. Največ povpraševanja gre za redna dela za nedoločen čas, saj ta omogočajo najvarnejše in najudobnejše razmere za ustvarjanje družine. Sodelovanje oglaševalskih, komunikacijskih, svetovalnih in oblikovalskih dejavnikov z zasebnimi agencijami za zaposlovanje je običajna in rutinska praksa, zato ti mogoče Bagola lahko navrže kakšen uporaben nasvet ali izkustvo. Ni pa odveč, da se obrneš še na oddelke za male oglase mediskih hiš, kjer se dela in delovna sila ponujajo brez posrednikov. Če je zlo, da je nekdo nekomu šef, jebiga.

      Delete
    9. Kakšna družbena ost? Pa si ti res tok naiven, da verjameš v to, da se je ta uporniški motiv tam dejansko znašel zato, da bi spodbujal neko družbeno kritičnost? Malo se mi zdi smešno, da moram to sploh komurkoli razlagati, ampak naj ti bo. Vse kar poskuša proizvesti ta reklama je še več ovc, ki bodo pridno trošile keš za njihove izdelke in čisto nič drugega. V uporniškem motivu so videli priložnost za zaslužek, saj je to nekaj, kar naj bi bilo trenutno in in popularno. Tukaj se gre za eno navadno izkoriščanje določene (težke) situacije in en zelo cenen poskus manipulacije z ljudmi. Eden od paradoksov vsega tega pa je ravno to, da je za tiste, ki jim je ta uporniški sentiment blizu, ki so dejansko družbeno kritični in angažirani in znajo razmišljati z lastno glavo, MED DRUGIM značilen tudi izjemen odpor do kakršnihkoli poskusov manipulacije, laži, zavajanja in izkoriščanja. Sami sebi so mino nastavili s tem patetičnim izrodkom od reklame in zdaj naj se pač soočajo z vsemi kritikami in naj ne jokajo, kako so bogi in kako jih vsi neupravičeno napadamo, ker si tako reakcijo več kot zaslužijo.
      Sama reklama me še ni tako ujezila, kot me je ujezilo potem to neko filozofiranje za kakšne vse častne namene so bile uporabljene te podobe. Licemerstvo na svojem vrhuncu

      Delete
    10. Ja, mislim, da je Bagola iskreno in dobronamerno želel prispevati svojih pet centov gibanju tako, da je v vsakem reklamnem bloku naganjal korupcijo v beg in postavil upornike za zmagovalce. Mislim, da je k razmisleku želel pritegniti tudi nekritičen del mladih. Jasno je, da je bilo v kampanjo do neke mere vkalkulirano tudi to, kar ji očitaš, vendar pa bi bili očitki povsem upravičeni, če bi uporniki v spotu iz vstaje tekli v naravo na nek brezvezen šminkerski žurček.
      Mislim tudi, da je v uporniškem sentimentu lahko veliko naivnosti in ne bi me čudilo, če je kakšen vstajnik jezno preskočil na Simobil, ki pa je paralelno kazal vstajo kot vandalsko grožnjo družinski sreči uspešnih.

      Delete
    11. Kolja, hvala za misli, ampak ponovno moram reči, da si iz moje teorije zašel v čisto druge vode in se ne pogovarjamo o isti temi. Ne vem kaj bi pravzaprav še dodal, česar ni že v originalnem besedilu.
      Na kratko:
      Ja, trg okoli potrebe "počutiti se dober" je moja osebna domislica in jo raziskujem skozi opazovanje obnašanja ljudi okoli sebe. Tukaj ne govorim samo o realnem trgu, kot ga opisuješ ti, ampak tudi čisto čustvenih transakcijah, ki pa se na nek način deloma prelijejo tudi v realni trg. Za potrebo počutiti se dobrega ni nujno potrebna vnaprejšnja slaba vest, to ni samo pranje slabe vesti, kot si najbrž razumel. Primer: tip prevara bejbo. Zelo zelo majhen procent ljudi se je sposoben soočiti s svojimi dejanji in njihovimi posledicami, zato bodo ob morebitnem razpadu zveze hoteli ohraniti nedolžnost, ne bodo prevzeli krivde, pač pa bodo iskali izgovore, si našteli vse možne razloge, zakaj je do prevare v bistvu pripeljala partnerica sama, in se na koncu sam orisal kot žrtev njene tiranije. Obdali se bodo s prijatelji, ki ga bodo v teh čustvih podpirali ter se izogibali tistih, ki bi mu znali kaj očitati. Bral bo knjige, gledal filme in poslušal muziko, ki ga bodo podprli v njegovih prepričanjih. Ne gre za pranje vesti ampak za vzpostavitev sistema, po katerem do slabe vesti sploh ne more priti. Tako funkcionira tudi širša družba: z raznimi pripomočki prilagodimo dejstva, torej realno stanje, tako da ustreza našim osebnim interesom. Ideja dobrega je zelo fleksibilna. Govorim torej o vseh impulzih, ki nam dajejo občutek, da smo naredili nekaj dobrega, ne da bi zares rabili na kakršenkoli način dejansko posegati v realnost. Bagolova reklama pač igra na ta sentiment "Bodimo del nečesa dobrega, del plemenitega družbenega gibanja!" brez da bi se konkretno rabili vplesti vanj.
      Velik del tega trga zato biva na internetu. To ni klasični trg dela in delovne sile. Vsakič ko na socialnem omrežju objavimo lepo misel, link na kak članek ki opozarja na krivice, lajkamo kakšno humanitarno stran ipd... si prilastimo občutek, da smo storili nekaj dobrega, čeprav je to dobro samo v virtualnem svetu in nima veze z resničnim življenjem. Za marsikoga so tudi protesti le podaljšek iskanja tega občutka.
      Realni trg se na to prilagaja in nas poskuša zaposliti s tem, ter nas hkrati čimbolj oddaljiti od realnega stanja, od izkoriščanja in bede, brez katerih pač tudi blišča žal ne more biti (http://www.guardian.co.uk/world/2013/jul/28/india-sweated-labour?guni=Keyword%3Anews-grid+aux-1+Pixies%3APixies%3APosition15).
      Vse to pa ne počnemo na zavestni ravni, zato ni dovolj deliti ljudi na dobre in zle, pač pa jih obravnavati kot ljudi ki so ozavestili svoje miselne procese ali pa jih niso. To, ali je Bagola to naredil iz altruističnih ali oportunističnih razlogov je postranska tema (o tem imam seveda svoje mnenje, ampak nima veze z debato). Z javnim razmišljanjem samo poskušam obelodaniti določene miselne procese, pa tudi če so samo moji lastni procesi. Številni ljudje se v njih najdejo in jim zato pomagajo razumeti svoje občutke in dejanja. Spet drugim ljudem je moj miselni proces tuj in jim moje razmišljanje ne bo pomagalo. Če recimo nimaš apriori slabih občutkov do trenutne svetovne ureditve, tudi nimaš slabe vesti, ki bi jo moral nekako prati, zato ta trg o katerem govorim zate pač ni aktualen.

      Delete
    12. Štekam. Hvala za link, moje izzivanje se je izplačalo :) Vesel sem, da je v članku podobna ideja, kot sem jo imel sam, da bi bila akcija Itak dejansko angažirana tako, da bi se 1 EUR iz vsake naročnine paketa nakazovalo v Mobitelov sklad za manj srečne ljudi, potrebne pomoči skupnosti: da akcija ne bi ostala le prazno lajkanje vstajništva. Sicer bi se uprava na prvo žogo verjetno ustrašila pobega nesočlovekoljubnih naročnikov, a verjamem, da na ta račun ne bi izgubili niti enega. Bagola je to priložnost zamudil.
      Do svetovne ureditve imam slab občutek, ker me skrbi, da sami ne postajamo del te zgodbe, nemilosrdnega izkoriščanja šibkejših. Sicer pa mislim, da je svet v osnovi urejen po enakem principu od davno, le da se v odtenkih spreminja glede na trenutna razmerja moči in razvoj človeške družbe. Se pa osebno ne počutim krivega, da razviti zahod brutalno izkorišča nerazvite in se realno počutim nemočnega enako kot ti (domnevam, da je ta občutek razlog tvojega pisanja). Za razliko od tebe, sem racionalno sprijaznjen s situacijo tako, da dojemam hierarhično razmerje močnejšega, sposobnejšega, karmično srečnejšega do šibkejšega in slabšega, vedno in povsod, gospodovalno oblastniško izkoriščevalsko. Ne glede na to ali je odkrito brutalno ali subtilno prcajoče. Da dejstvo rich are getting richer and poor are getting poorer ni odraz "slabega in pokvarjenega" kulturnega vzorca, ampak naravna danost, naravni pojav. Da je življenje v jedru bitka med konkurenti za preživetje (tudi obstanek superbogatih v standardih potreb njihovega življenskega sloga) in da ima beseda razvoj isti koren kot vojna. In da kultura altruizma lahko ta razmerja spremeni le v toliko, da življenje manj privilegiranih postane znosno, humano in da ti dobi upanje za lepšo prihodnost. Ampak tukaj je kavelj, ki te mogoče moti. Namreč boljša plača za potrošit, bo delavcu omogočila udobnejše in varnejše življenje, a hkrati bo v krogu življenja spet voda na "mlin kapitalizma". Ne problematiziram, da iniciative za dobrobit izkoriščanih v tretjem svetu prihajajo iz centrov moči imperializma in kapitalizma, zjezi pa me, da je klip (http://www.youtube.com/watch?v=HNQvrsttm7c) v dveh letih videlo le 1300 ljudi!
      Iz člankov vidim, da se stvari popravljajo. Da viktorijansko pohlepni indijski tovarnarji prevzemajo zahodne norme produkcije in da jih na aktivno pobudo srčnih regulatorjev kot si ti, zahodnjaški naročniki sami prisiljujejo v izboljšanje razmer. Jaz domnevam, da tako zaradi mirnega spanca občečloveške čiste vesti, kot mirnega spanca, ki ga prinese poslovni dobiček. Torej, da je naročnik pritisnil na tovarnarja tako zaradi sebičnega strahu pred izpadom dobička, ki ga prinese bojkot ozaveščenih potrošnikov altruistov, kot tudi zaradi dobropočutja lastnega altruizma. Da v bitki za preživetje in razvoj vsaka glava, ne glede na položaj v hiearhiji, vedno odseva naravna zakona močnejšega in ravnovesja.

      ps
      Na policah se res najde produkte in akcije, ki igrajo na dobropočutje ozaveščenih potrošnikov in hkrati ozaveščajo ostale, npr. izdelki z oznakami Kupujem Slovensko in Pridelano v Sloveniji. Žalostno stanje, da je potrebno to sploh izpostavljat, ampak če so dejansko zadovoljni vsi, potem ne vidim problema. Pa ti? Si surov nasprotnik GSO, ali le nasprotnik agresivnega pristopa Monsanta? Tudi GSO je ustvarjen da olajša življenje vseh, ne samo požrešni korporaciji. Misliš, da je kontrola populacije izum od moči povsem pokvarjenih, nehumanih oblastnikov, ali naravno vzdrževanje življenskega ravnovesja na planetu?

      Delete
    13. Nobenih utvar si ne delam, da so vsi ljudje enaki oziroma da hierarhije ne bi smelo biti. Hierarhija se hočeš/nočeš vzpostavi vedno in povsod. Zavladati, podrediti se ali bojevati se za oblast je čisto naravno. To nezavedno vsi počnemo v vseh situacijah. Toda ne strinjam se, da je "rich are getting richer and poor are getting poorer" naravna danost. Naloga alfa samca v tropu je ščititi trop in zagotoviti hrano in potomstvo. Zato se je sploh zgodil boj za najmočnejšega, ker edino najmočnejši lahko zagotovi preživetje. Toda kam bi prišel trop, če bi alfa samec popolnoma izčrpal vse druge in si prilastil vso hrano? Kmalu bi ga bilo konec. Pri človeštvu pa vidimo točno to: najmočnejši v ničemer ne služi svojemu tropu, pač pa ga izčrpava, slej ko prej pa ga to pripelje tudi k lastnemu koncu. Zato se o naravni hierarhiji lahko začnemo pogovarjati šele ,ko bodo tisti na vrhu skrbeli za ostale. Naravna skrb za družbo pa ne pomeni zgolj dajanje miloščine, pač pa iskanje načina, kako je vsak posameznik lahko koristen in uporablja svoj poln potencial, sicer družba slabi. Tukaj pač izhajam iz humanističnega razmišljanja, da ima vsak človek pravico do dostojanstvenega življenja. Hkrati pa hierarhijo ne vidim kot nekaj enosmernega. Nekdo je morda bolj sposoben v določenih dejavnostih in si zato zasluži določeno mesto v družbi, ampak teh dejavnosti ne delim na višje in nižje. Za dobro funkcioniranje celote se je potrebno zavedati, da je vodja 100% odvisen od vseh drugih, tudi tistih, ki opravljajo "najnižje" funkcije. Podjetje brez dobrih delavcev pač ne more biti uspešeno, ne glede na to kakšen je direktor. V verigi so vsi soodvisni, torej enakovredni. Humanistična dilema družbe je torej iskanje boljših načinov vzpostavitve hierarhij, oziroma iskanje načina, kako postaviti vsakega posameznika na pravo mesto. Vse ostalo pa pomeni samouničenje.
      PS
      se strinjam, "ozaveščeno nakupovanje" je precej absurden pojem, sploh ker gre ponavadi za dražje izdelke in je etični shopping nekaj kar si privoščijo predvsem elite (paradoks nad paradoksi). Nisem apriori proti GSO, kot si že sam namignil pa imam probleme s tem, v čigavih rokah so trenutno ti procesi in verjamem da nadaljevanje teh smernic nikakor ne bo šlo v smer vzdrževanja ravnovesja ampak prej obratno.

      Delete
    14. Svet je preobsežen, da bi ga razlagali in reševali s teorijo, izpeljano iz enega tropa. Si res prepričan, da trditev "najmočnejši v ničemer ne služi svojemu tropu, pač pa ga izčrpava" povsem velja? Ustanovitelji Spara ali Hoferja imajo pod seboj trop zaposlenih, ki ne kažejo ravno besnega nezadovoljstva s svojo situacijo in odnos med vrhom in dnom je v obojestransko korist in zadovoljstvo. (da o samem smislu delovanja -zadovoljevanju potreb soljudi- ne govorimo). Fant, ki za svoje preživetje pospravlja vozičke po parkingu, ravno tako udobno izkorišča vložen trud lastnikov in uprave. Najbolj kritizirana in največja korporacija Walmart ima trenutno zaposlenih več ljudi, kot je prebivalcev Slovenije, najbližji konkurent francoski Carrefour ima enako število zaposlenih kot je Ljubljančanov z Domžalami. Agresivna, apriorna, neinformirana antikorpo/globo drža in življenski stil sta nesmiselna. Še kako smiselno in nujno pa je aktivno opozarjanje in boj proti nehumanemu odnosu lastnikov korporacij do vseh izkoriščanih. Vendar pa mora apel doseči odgovornega naslovnika in zato je Plitak.si bedast in pritlehno hudoben. Ker kot gledam, so korporacije zelo odzivne na tovrstne (pri)tožbe, ravno zato, ker se ljudje, ne glede na položaj, vedno radi počutimo humane. https://en.wikipedia.org/wiki/Creating_Shared_Value

      Etični šoping dobrin lokalnih dobaviteljev, ki ga je pri nas sporno začela korporacija s koreninami na Nizozemskem, cenovno nagovarjajo vse sloje. Se ti zdi dobiček tovrstnega prilagajanja korporacije dobrobitim lokalne skupnosti problematičen? Zanimivo, da je DE SPAR akronim za "through united co-operation everyone regularly profits".
      Rešitev ni v razsuvanju in jalovemu kurtsanju, jadikovanju vsevprek, ampak v sistemskih regulacijah države, dosegljivo s konkretnimi zahtevami in realnimi predlogi preko parlamenta (dajte službe) ali preko podjetniških iniciativ (ustvarimo službe).

      Če me vprašaš, se razmere krize (brezposelnost in nizki dohodki) in nehumanost (umrljivost otrok, hiv) ustvarjajo in ohranjajo zaradi nadzora nad prekomerno poselitvijo in omejenimi resursi planeta. http://en.wikipedia.org/wiki/Tragedy_of_the_commons

      Delete
    15. Hehe, vidim da mi nikakor ne boš dovoljil zadnje besede, da se moj ego pomiri :)
      Glej, nikjer nisem rekel, da so vsi voditelji slabi. Nočem vseh metati v isti koš. Problem prav tako ni samo v posameznikovi odgovornosti, ampak sistemskemu neravnovesju. O tem sem pisal pred kratkim in se tu ne bi rad ponavljal: http://ntokomc.blogspot.com/2013/06/psihopati.html
      Čeprav se do neke mere strinjam s tabo, se mi zdi stvar dvorezna. To, da nekdo ustvarja delovna mesta samo po sebi še ne pomeni nič in je zelo nevarno to jemati kot uslugo, ki jo delajo človeštvu. Kakšna so ta delovna mesta in kakšno življenje omogočajo ljudem? Malo bom karikiral in šel v drug ekstrem, ne me 100% držati za vsako besedo, samo hočem orisati še drug možen pogled na to dilemo. Ali bo lahko fant ki zlaga vozičke in pošteno odgara svojih 8 ur živel dostojanstveno? Zelo malo verjetnosti je, da bo s svojo plačo lahko kdaj živel v svojem stanovanju, si karkoli ustvaril, in užival dobrine kot so izobrazba, kultura, zdravje... Če bo imel otroke bo njihovo oskrbovanje predstavljalo nenehen boj, kljub temu pa jim bo težko priskrbel dobro izobrazbo in jim odprl boljše možnosti, kot jih je imel sam. V interesu korporacije je, da delavci delajo za čim manj denarja in vsako leto lobirajo, da se zakonsko določena minimalna plača še zmanjša, ter da plačujejo čim manjše davke državi (torej manj za zdravje, kultiviranje in izobrazbo svojega delavca) in čim manj svojim dobaviteljem. Tega ne počnejo zato, ker so zlobni, ampak ker trg to od njih zahteva in jih sicer povozijo druge firme. Ampak treba se je vprašati o daljnoročnih posledicah tega. Če ta delovna mesta ustvarijo generacijo neizobraženih, nekultiviranih in nezdravih ljudi, potem so ta delovna mesta uničujoča. Med drugim tudi firme kot so Walmart davkoplačevalce veliko stanejo (http://thecontributor.com/economy/where-are-workers-most-underpaid-apple-wal-mart-or-mcdonald%E2%80%99s ). Morda ta delovna mesta uničujejo druge panoge na področju. Pazi, tu nočem risati črno-bele slike, ampak samo pravim, da moramo na te stvari biti pozorni. Ne moremo spregledati načrtnih manipulacij, zavajanj, izkoriščanj, vojn in posegov v čisto zdrave družbene strukture, ki so jih zakuhale nekatere mega korporacije samo z argumentom, da ustvarjajo delovna mesta. Agresivna, apriorna, neinformirana prokorpo/globo drža in življenski stil sta ne le nesmiselna, ampak smrtno nevarna. Oprosti, ampak kot je dobro ponazoril članek, ki sem ti ga v prejšnjem postu poslal, je zelo naivno misliti, da se korpoacije rade odzivajo na pritožbe in zahteve po etičnosti. Ja, zelo rade se odzivajo tako, da ojačajo svoj PR in nam dajo občutek, da so etične. In če nekdo uniči celotno samooskrbo, kulturo in način življenja nekega okolja, nato pa jim v zameno ponudi delovna mesta z minimalno plačo, mu ne rabimo biti hvaležni. Hvaležni smo mu lahko, če omogoči samooskrbo, ohranjanja kulture in načina življenja, ter prosperiteto naših otrok. Korporacije, ki bi razmišljale na ta način bi žal hitro propadle. Ali bi morale biti kolonizirane države hvaležne imperialnim državam? Nekateri mislijo da, jaz pravim da ne. Vsekakor gre za ideloško vprašanje, ki mu ne bova prišla do dna. Vem da je to deloma ideološka opredelitev, saj kot sem te razumel, staviš na šolo: "bogastvo kaplja od zgoraj navzdol" medtem ko jaz stavim na "bogastvo se črpa od spodaj navzgor". Vsak od naju bi lahko v nedogled s statistiko argumentiral en ali drug pogled in vsak bi lahko navedel primere, ki dokazujejo eno ali drugo.

      Delete
    16. Nočem vse krize in nehumanosti zvaliti na korporacije, na vseh nivojih družbe so pokvarjeni in izkoriščevalski ljudje. Vendar pa je treba reči, da če je 1% prebivalstva lastnik vseh resursov na svetu, so nehumane razmere (oziroma reševanje le teh) v veliki meri del njihove odgovornosti. In težko je videti znake, da bi to odgovornost hoteli nositi. Prej obratno, otepajo se je z vsemi štirimi. Tukaj bom pač govoril o slabemu/šibkemu/sebičnemu vodenju globalnega tropa. Zanimivo pa je, da se popolnoma strinjam s tvojimi rešitvami :) Te trge je treba sistemsko regulirati in zahtevati, da se prilagodijo za optimalno korist ljudem.

      Delete
    17. "Da dejstvo rich are getting richer and poor are getting poorer ni odraz "slabega in pokvarjenega" kulturnega vzorca, ampak naravna danost, naravni pojav."

      Takih argumentov 'naravnosti' smo vajeni že iz ust in izpod prstov konzerv(ativcev) in sorodnjih desnjakarjev, ki vedno jemljejo trenutne dane družbene okoliščine kot "naravne", torej nesporne, legitimne in nespremenljive. Če je nekaj naravno, potem se o tem ne sme niti spraševati, kaj šele to spreminjati, ane? Narobe. Narava ima svoje zakonitosti, družba pa svoje, družbene.
      Podobno so se zgolj 50 let nazaj (in se v manjši meri še vedno) ameriški južnjaki zgražali nad enakopravnostjo črncev in belcev, češ to je ja nenaravno, proti spodobnosti in Bogu, al kako že ...


      "Da je življenje v jedru bitka med konkurenti za preživetje (tudi obstanek superbogatih v standardih potreb njihovega življenskega sloga) in da ima beseda razvoj isti koren kot vojna."

      Prvi stavek: to je popreproščeno prenašanje bioloških mehanizmov v družbeno sfero (biologizem), v tem primeru celo družbeni darvinizem. Ne preseneča pa, da imajo take ideje, ki jih je resna znanost že zdavnaj zavrgla, velik odmev na ekonomskem področju, ki se tudi rado poslužuje naturalističnih metafor (tekmovanje na trgu kot odraz boja vrst za preživetje). Fohidiotstvo velike večine ne-družboslovcev in ne-humanistov se napaja prav iz takih poenostavljenih "zdravokmečkopametnih" primerjav, kajti nepoučeni so in ne vedo, da ima vsaka družbena sfera svoje zakonitosti, po katerih se ravna in deluje. Svet, ki razumevanje, sočutje, solidarnost in sodelovanje odpravlja kot nepotrebne in neprofitabilne zadeve, oziroma jih, kot v primeru Itak vidimo, kvečjemu instrumentalizira za svoje ozke potrebe, si ne zasluži ne prvega, ne drugega, ne tretjega, ne četrtega.

      Drugi stavek:

      če bi neposrečeni primerjavi posvetil vsaj še trenutek, bi ugotovil, da predpona raz- pomeni zanikanje in odpravo besede v korenu. Zato se iz tega, če se tako primerjavo sploh da delati, lahko naučimo kvečjemu to, da sta razvoj in vojna semiološka antonima in ne sinonima.

      Delete
    18. @Ntoko: moja poanta je, da je leva drža(va) obvezna, le desnega očesa si ne zapiraj.

      @Bojan: če sem desnjakar zato, ker gledam v akciji Itak Bagolin šminkerski poskus sodelovanja, razumevanja, sočutja in solidarnosti z gibanjem VLV in hkrati ne obsojam Mobitela, ker uporništvo instrumentalizira za svojo potrebo prodajanja od večine želene storitve, naj bo.
      Se ti ne zdi družbena sfera samo en velik skupek bioloških mehanizmov?
      Sicer pa dobro raz-mišljaš ... Kot je veščina logike presečišče matematike in filozofije (in tudi temelj informacijske revolucije), je družboslovje po mojem najlepša panoga naravoslovja.

      Delete
  12. nebom srečen dokler ne vidim bagola vs n'toko freestyle rap battle, tematiko pa itak vemo.

    ReplyDelete
  13. verniki skočijo v luft, ko se v reklami pokaže "njihovo" (verovanje, simboli, obredi, ljudje).

    so "protestniki" isti?

    ReplyDelete
    Replies
    1. Ja, popolnoma isti so. Vsak mora pač v nekaj verjeti.

      Delete
  14. Haha, odličen point. Protesti bodo uspešni šele takrat, ko bomo protestirali proti sebi.

    ReplyDelete
  15. mešaš "verjeti" in "verovati"

    ReplyDelete
    Replies
    1. Mislil sem verovati kot "biti prepričan o obstoju, možnosti nastopa, uresničitve zlasti česa zaželenega". Ali verjeti kot "biti prepričan o obstoju, možnosti nastopa, uresničitve zlasti česa zaželenega". Definiciji se v veliki meri prekrivata. V angleščini je samo ena beseda za obe in mi je vseeno s katero bi zapisal stavek.

      Delete
  16. Če ne bi živeli v svojih zahodnih balončkih, sploh ne bi mogli zaspati.. pa še pomislek - mogoče, pa nam nihče ne nastavlja ogledala (še posebej ne marketinške kampanje), ker si tega naša družba preprosto ne more privoščiti brez totalnega propada.

    ReplyDelete
  17. Moj ljubimec je prekinil z mano, vem, da je bila moja krivda, zaradi katere je prekinil z mano, me je ujel, da sem klepetala z njim, neki fant, za katerega rečem, da me je prijatelj vlekel in imel seks z mano, potem nas je ujel moj ljubimec, nato prekinil je z mano, zelo ga ljubim, dneve, tedne in mesece sem bil zadovoljen, da me ni sprejel nazaj, na spletu sem bral, kako naj vrnem svojega ljubimca, potem sem naletel na članek o tem, kako se je ženska vrnila njen mož, ki se je ločil, je rekla, da ji je dr. Lomi pomagala pri molitvi in da se je njen mož vrnil k njej. Potem sem stopil v stik z dr. Lomi in razložil, kaj se je zgodilo. žal mi je bilo, da me ima še vedno rad, danes pa smo spet skupaj in obljubljam, da ne bom nikoli več klepetala z njim, danes pa sva oba vesela, če potrebuješ tudi dr. Lomi pomoč pri stiku z njim na številko Line of WhatsApp; +2349034287285 mu lahko tudi pošljete e-pošto; lomiultimatetemple@gmail.com za pomoč

    ReplyDelete