Dharma volitev

Dobil sem občutek, da sem morda pustil nekatere stvari v včeraj objavljenem besedilu (http://www.drzavljanskaodgovornost.si/?p=77) nerazjasnene, zato bi rad še malo razdelal točke, kjer je prišlo do nerazumevanj. Predvsem sem od nekaterih komentatorjev dobil občutek, da je namen besedila zgolj vzpodbuda k volitvam, ter da izvolitvi "pravega" kandidata pripisujem prevelik pomen. Nikakor nisem tako naiven, da svoje upe polagam v kakega politika. Na volitve gledam predvsem pragmatično. Le malokateri politik je prišel na oblast in si rekel: "Ok, pa da vidimo, kaj lahko spremenim, da bodo ljudje v moji državi bolje živeli." Še enkrat navajam, kar sem že povedal v prvem besedilu: "Osnovne socialne pravice avtomatično pripadajo samo bogatim, nižji sloj pa si jih je moral vedno znova izboriti. In si jih tudi je. Ne s pomočjo cinikov, kot sem jaz, ampak tistih, ki so znali premagati svoje razlike in izkoristiti vsako, še tako majhno, možnost za napredovanje k cilju. So plod več desetletij trdega dela aktivistov, delavcev, sindikatov, pravnikov, izobražencev in kulturnikov." Spremembe ne pridejo z izvolitvijo nekega politika, pač pa s pritiskom nanj. Pri izbiri kandidata se torej poskušam vživeti v situacijo katerega izmed ljudi, ki se borijo za moje socialne pravice. Nekdo bo izvoljen v vsakem primeru. S katerim od kandidatov bodo ti ljudje lažje stopili v dialog in nekaj dosegli? Tudi zelo majhna razlika je lahko tukaj ključna. Vprašajte njih, ne sebe. Meni je morda vseeno, njim pa gotovo ne.

Glede odnosa do volitev opažam še eno zmoto: Neudeležba ni isto kot bojkot. Bojkot volitev je aktivno dejanje, organizirana akcija, ki ima svoj konkreten manifest s katerim nastopi v javnosti z namenom nekaj doseči. Neudeležba je pasivno dejanje, je odstopanje od kakršnegakoli stališča, tudi od bojkota. Z njo ni izraženo nič. Tudi v primeru, da ti osebna prepričanja ne dopuščajo voliti katerega izmed kandidatov, je po mojem mnenju bolje iti na volišče in na svoj listek narisati sliko Loleka in Boleka, kot pa ostati doma. S tem si vsaj storil aktivno dejanje, tudi če je popolnoma nekoristno. Vsaj simbolično si pokazal, da je to tudi tvoja država in da nisi dvignil rok stran od nje. 

Na koncu pa me je do prepričanja, da je vendarle bolje voliti, pripeljajalo čisto teoretično sklepanje. Tudi s tem, ko ne voliš, vplivaš na rezultat volitev, torej te tvoja neudeležba v ničemer ne rešuje odgovornosti. V isti meri si prispeval k posledicam, kot tisti, ki je volil. Nekateri trdijo, da so volilci naivni, ker verjamejo, da o čem odločajo. Vendar gre tudi v obratno smer: naivno je misliti, da z neodločanjem o ničemer ne odločaš. Logika mi narekuje, da je bolje storiti aktivno, pozitivno dejanje.

Popolnoma razumem logiko vseh, ki ne verjamejo v sistem in se "nočejo igrati teh igric", žal pa naše nestrinjanje z neko situacijo ne pomeni, da nam je ta prizanešena. Nihče te ni vprašal, v kakšno družino, družbo in odnose bi se rad rodil. Življenje nam postreže z določenimi zakonitostmi in tem se podredimo, tudi če se z njimi ne strinjamo. Vzemimo za primer vojno. Lahko je reči: "Ne strinjam se z vojno, obe strani sta pokvarjeni, nastradali pa bodo nedolžni." To je resnica. Toda ko je vojna pred vrati, nikogar ne zanima moje strinjanje ali nestrinjanje. To je samo teoretična tolažba, ki jo dajem sam sebi zaradi potrebe po notranjem moralnem ravnotežju. Zaradi potrebe po tem, da se sam sebi zdim dober. Predvsem pa zaradi lenobe in strahu pred bojem. Vendar v realnost to ne pomeni nič. V primeru vojne si pacifizem lahko privoščijo samo tisti, namesto katerih se bojujejo drugi.